Predhodnik današnjega Slovana, Športni klub Slovan, je bil ustanovljen leta 1913, tik pred začetkom prve svetovne vojne. Tako sodi med začetnike organizirane športne dejavnosti na tedanjem jugoslovanskem območju in v poznejši Jugoslaviji. Začetniki Slovana so bili napredni, narodno zavedni meščani, ki so želeli slovenski narod uveljaviti kot enakovreden narod med narodi in sicer še v okviru vseslovanskih idej. Pod programskim imenom "Slovan" se tako niso zbrali samo slovenski ljubljanski meščani, magistratni uslužbenci in manjši podjetniki, temveč tudi Čehi, ki so tedaj službovali kot bančni uslužbenci, pozneje ( v novi kraljevini SHS ) pa so se jim pridružili še Srbi in Hrvatje, oficirji jugoslovanske vojske, ki so se potem z združenimi močmi spoprijeli z ostanki nemštva in nemškutarstva na Slovenskem, pa tudi s prodirajočim italjanstvom.

V tem Slovanovem obdobju je bila v ospredju visoko postavljena narodna ideja, ki je zahtevala od članstva veliko zanesenosti in prizadevnosti, ki pa ni imela trdnejše materialne osnove. Tako se je Slovan kot brezdomec selil z igrišča na igrišče, pravzaprav s travnika na travnik, iz tivolskega trikotnika, kjer so se zbirali vsi prvi ljubljanski športniki, na igrišče pred železniško postajo v Šiški, iz tega na teren za artilerijsko vojašnico za Bežigradom in iz tega terena slednjič na svoje prvo lastno igrišče za Kolinsko tovarno v Zeleni jami.

Z naselitvijo v Zeleni jami, leta 1934, se je začela spreminjati tudi struktura Slovanovega članstva. Iz ožjega predela Zelene jame in širšega predela Most, ljubljanskega industrijskega predmestja, se je začela vključevati v Slovan predvsem delavska mladina. Z njo pa se je začela spreminjati tudi idejna usmeritev članstva in Slovan je kmalu postal žarišče revolucionarnih idej in revolucionarne dejavnosti. Med mladino so se razvile zelo domiselne, ne samo športne oblike dela, od plesnih tečajev do delovnih taborov na podeželju, tako da se je Slovan spremenil v revolucionarno postojanko. Tedanja policija je izkoristila prve Slovanove finančne težave in ga pod pretvezo nelikvidnosti leta 1938 razpustila.

Po osvoboditvi se je Slovan obnovil, najprej kot Športno društvo Miro Perc - Maks, kasneje pa kot nogometni, namiznoteniški, boksarski in rokometni klub Slovan.

Danes deluje Slovan v Športnem parku Kodeljevo, ki je bil zgrajen v letih od 1956 do 1974 in ki velja za enega najkompletnejših športnih parkov v Sloveniji. Deluje kot Zveza športnih društev Slovan, v kateri je združenih kar enajst društev : Akademsko atletsko društvo Slovan, Golf klub Ljubljana, Karate društvo Slovan, Kolesarsko društvo Rog - Franek, Košarkarsko društvo Slovan, Namiznoteniško društvo Kajuh - Slovan, Nogometno društvo Slovan, Rekreativno društvo Slovan, Rokometno društvo Slovan, Smučarski klub Snežinka in Teniško društvo Slovan. Poleg tekmovalnih uspehov, ki jih na najvišjih nivojih tekmovanja dosegata zlasti košarkarsko in rokometno društvo Slovan, obeležuje delo Slovanovih društev visoka organiziranost, poudarek na delu z mladimo in najširšim krogom občanov ter zvestoba dolgoletni tradiciji.